Diamant

Diamant je nesporno najbolj znan in zaželjen drag kamen.
Njegove lastnosti mu dajejo bleščeč mavričen odsev ter praktično neuničljivost. Najbolj pogosto se diamant izbere pri zaročnem prstanu.

Beseda diamant izvira iz stare Grčije in pomeni 'neuničljiv'. Uporabo diamantov pri prstanih lahko najdemo že v starem Rimu, kjer so takrat verjeli v nadnaravne moči tega kamna. Diamant se zaradi svojih lastnosti veliko uporablja tudi v industriji.

Kakovost diamanta

Kakovost posameznega diamanta se ocenjuje skozi različne lastnosti, najpomembneše so t.i. štirje Cji - carat oz. teža, clarity oz. čistost, color oz. barva in cut oz. brus.

Teža diamanta

Karat je oznaka za težo diamanta. 1 karat je enak 200 miligramom. Več karatov pomeni večjo težo in posledično večjo velikost kamna.

Cena diamanta ne raste enakomerno z velikostjo, saj so večji kamni redkejši in zato še toliko dražji. Cena diamanta poskoči tudi okoli okroglih številk, npr. 1.00 kt diamant je lahko tudi 15-20% dražji kot .98 kt diamant, kar je predvsem posledica večjega povpraševanja po takšnih kamnih.

Pri izdelkih, kjer je uporabljenih več diamantov, se tipično navede tudi skupna teža, ki je vsota teže vseh diamantov. Izdelek z več manjšimi diamanti je tipično cenejši od izdelka z npr. enim diamantom enake skupne teže.

Okvirne velikosti okroglih diamantov glede na težo:

0.30 kt - 4.30 mm premera
0.50 kt - 5.00 mm premera
0.80 kt - 5.90 mm premera
1.00 kt - 6.50 mm premera

Čistost diamanta

Čistost odraža količino nepravilnosti v kamnu, katerim rečemo tudi vključki. Vključki so lahko sledi drugih elementov v kamnu ali strukturne nepravilnosti.

Včasih so vidne kot manjše nepravilnosti v kamnu, kot majhne smetke ali meglice. Število nepravilnosti, njihova velikost, barva in položaj določajo čistost kamna. Ta se tipično ocenjuje pod 10x povečavo. Manjše nepravilnosti praviloma ne vplivajo na mehanske lastnosti diamanta. Čisti diamanti so zelo redki, nekje samo 20% vseh diamantov je primernih za uporabo v nakitu.

Čistost se ocenjuje po lestvici:

Flawless (FL) in Internally Flawless (IF) diamanti nimajo vidnih napak. Ti diamanti so zelo redki in posledično tudi zelo dragi.

Very, Very Slightly Included (VVS) in Very Slightly Included (VS) diamanti imajo vključke ki so komaj vidno pod 10x povečavo.

Slightly Included (SI) diamanti imajo dokaj vidne vključke pod 10x povečavo. Vključki so lahko vidni tudi s prostim očesom.

Included (I) diamanti imajo očitno vidne vključke, ki so vidni tudi s prostim očesom in lahko vplivajo na mehanske lastnosti kamna.

Barva diamanta

Najpogosteje poznamo diamant bele oz. prozorne barve. Se pa diamanti v naravi pojavlja v različnih barvah, poleg tega je barvo diamantu mogoče spremeniti tudi umetno.

Najkakovostnejši diamanti so brez barve in imajo oznako D. Barvna lestvica se nadaljuje po abecednem redu. Kakovost E in F predstavljata kamne, v katerih je praktično nemogoče zaznati barvo. G in H predstavljata kakovost, kjer je mogoče zaznati zelo blag odtenke rumene barve. I, J in K predstavljajo manjšo obarvanost. Nižje kakovosti se redkeje uporabljajo pri nakitu, sploh če se skupaj kombinira več kamnov, kjer je posledično obarvanost posameznih kamnov bolj vidna.

Bolj obarvani kamni so tipično cenejši, z izjemo močno obarvanih kamnov, ki zaradi svoje barve spet pridobijo na vrednosti.

V naravi se pojavljajo tudi izrazito barvni diamanti, najpogosteje rumeni in rjavi, redkeje roza, zeleni, modri in drugih barv. Cena barvnih oz. s tujko fancy diamantov je zelo različna, odvisna od redkosti in povpraševanja, lahko nižja ali višja od belih diamantov.

Brus diamanta

Brus določa kvaliteto brušenja in poliranja diamanta v željeno obliko. Gre za matematična pravila ploskev, kotov, proporcij in simetrij, ki zagotavljajo maksimalno kakovost odboja svetlobe in mavričnega spektra.

Najpopularnejša oblika brusa okroglih diamantov je briliantni brus, Tega je leta 1919 z matematičnim izračunom razvil Marcel Tolkowsky. Glavna lastnost tega brusa je maksimalen odboj svetlobe, ki jo kamen vrača, kar daje izgled polnosti in brilijance.

Brus je lastnost, ki jo je zaradi velikega števila faktorjev (ploskve, koti, proporci, oblike...) tudi najtežje oceniti. Večina kategorizira brus v opisni obliki Excellent - odličen, Very Good - zelo dober, Good - dober, Fair - zadovoljiv in Poor - slab.

Oblika diamanta

Brus določa kakovost, ne pa oblike. Diamanti se brusijo v različne oblike, od klasične okrogle (round), kvadratne oblike (princess), jajčaste (oval), hruškaste (pear), pravokotne (emerald)... do raznih novih modernih oblik. Različne oblike različno poudarjajo kakovosti kamna kot so barva, lesk, razpršenost barv itd.

Kratka zgodovina diamantov

Moderna zgodovina iskanja diamantov se začne okoli leta 1860 v pokrajini Kimberley v Južni Afriki, kjer se pojavijo prvi večji rudnik diamantov. Leta 1953 Gemological Institute of America razvije standardni sistem ocenjevana diamantov, ki se uporablja še danes.

Večji del diamantov se danes brusi v Indiji, center trgovine s temi kamni pa je Belgijsko mesto Antwerp. Moderni časi so prinesli tudi tehnologijo za umetno izdelavo diamantov, ki pa se skoraj izključno uporabljajo v industrijske namene.